Pomagamo, a raje z denarjem kot s časom

Vrednote in prepričanja Slovencev

Družbene spremembe se kažejo tudi v drugačnih vrednotah. Še vedno je pomembno načelo enakosti. Podobni smo sosedom. Nezadovoljni. Žalostni. Nemirni. Zaskrbljeni. Previdni. Nezaupljivi. Vraževerni. Depresivni. Nestrpni. Ksenofobični. Smo Slovenci res takšni?

Morda. Takšen vpogled v osebnostno strukturo Slovencev in v naš nacionalni značaj je namreč prikazala mednarodna kulturološka raziskava vrednot, prepričanj in stališč (Human Values and Beliefs), v kateri se je Slovenija v primerjavi z dvainštiridesetimi državami sveta slabše odrezala. Poleg naštetih pridevnikov menda občutimo še veliko nemoč in za povrh vsega smo menda zelo materialistični.

Raziskava o vrednotah in prepričanjih odgovarja na temeljni vprašanji, in sicer, kako se oblikujejo vrednote v posameznih delih sveta, kar pomeni, da išče stičišča in razlike med posameznimi državami; povsem drugo vprašanje je, kako se družbene spremembe izražajo v spremembah vrednot, te pa se lahko pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju.

Zaradi družbenih gibanj se vrednote spreminjajo

Kako je sploh prišlo do takšne raziskave? Za sodobne družbe so značilni hitri družbeni premiki in notranja gibanja, predvsem pa odpiranje političnega, ekonomskega, socialnega in kulturnega sistema. Sodobna Evropa je torej rezultat nenehnega gibanja kapitala, ljudi, idej in informacij. Znotraj tega nastajajo nove razmere za oblikovanje vrednot, ki niso več omejene na posameznikovo življenje, torej na njegovo družino, ožjo in širšo okolico, mesto ali državo, ampak se razširijo na ves svet.

Vrednote zato znova postajajo predmet družboslovnih preučevanj, njihovi rezultati pa so zanimivi za različne stroke, na primer za sociologijo, socialno in kulturno antropologijo in socialno psihologijo. Prvo obsežno raziskavo, v kateri so sodelovale številne evropske države, so pripravili leta 1981. Leta 1990 so jo tematsko obogatili in razširili, vanjo pa so se vključili tudi ameriški sociologi, predvsem sloviti družboslovec Ronald Inglehart z univerze v Michiganu. Pet let pozneje so jo ponovili in tedaj je zajela že 43 držav z vsega sveta, zadnjo pa so opravili leta 2000. Ker je po mnenju nekaterih evropskih znanstvenikov medtem postala preobsežna in preveč medcelinska, so se od nje nekoliko oddaljili. Vrnili so se h koreninam in začeli primerjati vrednote, ki sodijo v kulturni in civilizacijski okvir stare celine.